72 Saati pred smrta Covekot osetuvat i pocnuva da se sprema

Vo moite prebaruvanja dojdov do edni interesni istrazhuvanja za koi i jas samiot gi imav oseteno pri smrta na mojot Tatko sekogash mi ostana vo sejcavanje kako jas i majkami sedevme pokraj negovata postela a toj naednash ja pogledna majkami i i rece ushte tri dena i sve ce zavrshi ,,tri dena posle toa i si umre a toa se famoznite 72 saati za koi pishuva ovaa kniga od Patriša Pirson..
Patriša Pirson , novinar i avtor na ” otvoranje na portite na raJot: Istražuvanje na prikaznata za životot, smrtta i ona što doaǵa po nea” ( otvaranje na vratata na Neboto : Istražniot Prikazni od životot, smrtta, i ona što doaǵa po ) gi opišuva rezultatite od nivnite istražuvanja na tema ” premin drugata strana “.

Sè započnuva 72 časa pred negovata smrt
BideJḱi Jas vo rok od 9 nedeli gi izgubiv svojata sestra i tatko,se koncentriraf na istražuvanje za toa što se slučuva posle smrtta. Jas intervjuirinav desetici luǵe koi profesii se povrzani so neizlečivi pacienti , kako što se onie koi go doživeale posebno doživuvanje so umiranje i so onie koi “se vratile od mrtvite” , odnosno, iskusile klinička smrt .
Sfativ deka luǵeto sfaḱaat koga im doagaat poslednite momenti. Vo periodot od 72 časa pred negovata smrt, tie počnuvaat da zboruvaat na metafori za patuvanjeto . TerminologiJata e različna, pa sekoja licnost ima posebno iskustvo nekoi gi baraat svoite čevli, na drugi avionski karti , a treti povtoruvaat deka ” tie sakaat da se vratat doma “, a vsušnost se doma.
Vo momenti kako što taa ležeše umirajḱi, sestra mi , koja imashe rak na dojka, povtoruvashe : “Jas ne znam kako da se odam “, pa duri spomna nekoja “nesreḱna stjuardesa. ”
Medicinskata sestra Megi Callanan , koja ima raboteno vo Centarot za paliJativna nega vo VirdžiniJa , izjavi deka prašanjeto na pacient koj strada od rak na pankreasot, e postavena vo momentot na smrtta : “Dali žena mi znae se vo vrska so pasošot i voznata karta ?”
Marija izmislila i poseben termin ” svesta na rabot na smrtta ” i go koristi vo svoJata kniga ” Konečna podaroci: . Razbiranje na SpeciJalnata Svest na toj shto umira i potrebite od komunikacijata so niv ” Callanan beše vo poziciJa da mu se posvetam na stotici pacienti do smrt i veruva deka patuvanjeto vizijata na nejzinite pacienti ne se samo koincidencija.

Počinati členovi na semeJstvata na luǵeto gi gledaat samo pred nivnata smrt

Smrtnikot cesto ima prividuvanja za koi zdravite osobi mislat deka se efekt od kite lekovi koi pacientot gi zema. Megutoa dali e taka?

Vo golema meǵunarodna studiJa, sprovedena od strana na psiholog d-r Karlis OSIS i Erlendur r Haraldson so Univerzitetot na Island, pokaža deka poveḱeto pacienti koi se ušte se svesni okolu eden čas pred svojata smrt, gi gledaat nivnite najbliski koi počinale , bez ogled na toa dali dobivale takvi lekovi ili ne. Vo Studijata se opfateni luǵe od sosema različni kulturi – od SAD i IndiJa.
Koga zboruvav so pacientkata Odri Skot (84) , koja beše teško bolna od rak, taa mi kaža kako nea doaǵa da ja poseti nejziniot (usvoen ) sin Frenki , inaku, toj počinal pred nekolku godini .
Toj spored nejzinite zborovi, sedi mirno na foteljata do nea sekogaš koga ” ke dojdel”

Bela svetlina , ljubov i beskrajna mudrost

Vo nekoi slučai, luǵeto gi gledaat členovite na semeJstvoto i priJatelite, koi ne bile ni svesni deka tie počinale. Meǵu prvite temelno istražuvani izveštai na viziite pred smrta, se najde i slučaJot na edna žena koja umira na poroduvanje , izjavi nejziniot lekar vo bolnica, vo Dablin kako pred sebe go gleda nejziniot počinat tatko. Potoa, taa videla nešto što Ja pravi zbuneta “, Vida e so nego. ” Taa go povtori, a Vida beše nejzinata sestra , inaku počinal tri nedeli porano. Sepak, informaciite deka taa e mrtva bile skrieni od smrtnicata (znaci taa ne znael z smrta na svojata sestra).
Vo našata kultura ” belata svetlina” postana nešto kako kliše . No, vistinata e deka tie što umiraat go opišuvaat iskustvoto so svetosta, kako mudrost ili ljubov. Pacienti koi imale bliski iskustvo so smrt , a ostanale svesni – za vreme na srcev udar , na primer, velat deka se čuvstvuvale ” kako somleni ” od emotivnata sila na taa svetlina. D-r Ivona Kayson , koja Ja preživea avionskata nestrejka , veli deka svetlinata doživuva kako apsolutno ljubov na majka za svoeto dete. “Se čuvstvuvav kako novorodenče na ramoto na majkata. . Zasekogaš bezbedno “I togaš taa dodava:” Toa beše kako da se izgubil so vekovi , a potoa konečno go pronašla patot do doma ”
Duri i vo slučaJ na nenadejna smrt,smrtnicite mozhat da se oprostat od nas
Navistina bev iznenaden koga doznav deka studija po studija potvrduva deka okolu polovina od ispitanicite go čuvstvuvaat prisustvoto na svoite naJbliski – ili vo momentot na smrtta, ili nešto podocna.
Toa e ona što se sluči vo moeto semeJstvo. Tatkoto uopshte ne bil bolen, no toj počinal nenadejno, vo sredinata na edna noḱ vo 2008 godina. Sestra mi Ketrin bila budna i poveḱe od 150 kilometri od negoviot dom , a sepak vo nejzinata spalna soba odednaš go počuvstvuvala negovoto prisustvo i kako nežno racete ja dopiraat po glavata. Tie ja ispolnilo so zadovolstvo i radost tolku silno i neobično što celoto iskustvo mu go raskažuva na sinot pred tie duri i da naučat deka našiot tatko počinal.

Psihitri ovie slučai gi narekuvaat ” halucinacii od taga” , no naukataza takvite subjektivni doživuvanje e sèušte nedovolno razbrana.Sekako seušte ne e objasneto od kade dobivme takvo iskustvo pred da se znae deka nekoj umrel. Eden čovek mi go kaža svoeto iskustvo od detstvoto : Edno utro toj slegol na pojadok , kako i obično , i go videl tatkomu kako sedi na negovoto mesto i go čita vesnikot , a potoa majka mu go šokirala so najava deka negoviot tatko počinal. “No, Jas go gledam , ene go , sedi tamu ! ” Toj rekol i vo toj moment vizijata na negoviot tatko isčeznala.
I živite možat da doživeat smrt
Istražuvanje psihiJatar d-r ReJmond Mudi vo 2010 godina pokažuva deka živite možat zaedno so smrtnikot da go doživeat čuvstvoto na vleguvanjeto vo ” svetlinata”. OvoJ psihiJatar , inaku , avtorot na revolucionernata kniga od 1975 godina so naslov ” Život Po život” , a svoJot poznat izrazot ” bliska smrt iskustvo”.
Psiholog vo ustanovata za paliJativna nega vo Florida dr Ketlin Douling Sing istakna deka luǵeto pri nivnoto umiranje deluvaat kako da zračat , i tie spomnuvaat deka ” niz sobata,Shetaat so zapaleni svetilki” ili deka nivnite ” ili kako nivnite tela se polnat so sončeva svetlina. ” Ponekogaš, za moment,toa go doživuvaat i členovite na nivnite semejstva.
Zapravo lujgeto pred smrta ja razbiraat svojata smrt podobro od nas i možat da ni pružat uteha
samo koga bi možele da gi slušneme što tie pokušavaat da ni recat…

Komentari

Komentari

Напишете коментар

Вашата адреса за е-пошта нема да биде објавена. Задолжителните полиња се означени со *

*