Dali nositel na Terorizmot vo svetot sepak e Amerika

Vo poslednive 15 godini svetot se sooci so borba protiv Terorizmot se zapocna so 11.09.2001 godina so zgradite bliznaci vo Njiujork. za niv odma posle nekolku sekundi Amerika vejce imashe spreman odgovor deka celata operacija ja napravila alkaida i osama bin laden. Istite tie koi bea finansirani od Niv za da napravat vojni vo Avganistan. I den denes cel svet javno priznava deka toa ne e mozhno i deka zad toa scenario stoi samata nivna administracija i nivnoto podzemje od CIA. ima i bezbroj reportazhi i video zapisi no sepak nemozhe nikoj toa so stoposto da go priznae, zatoa shto ima straf od Nivniot terorizam koj zema zamav odma posle ovie napadi.
Posle 15 godini celiot svet uvide deka toa beshe izmisleno zatoa shto Tie navleguvaa vo golemi finansiski krizi i nivniot straf od Ruskiot zamav vo industriski razvoj a i od Kineskiot industriski razvoj i nivnata povrzanost so Evropa.
Tie nemaa nikakva shansa da go stopiraat toj zamav na trgovska razmena pomegu Rusija i Evropa a zgora nad se i Kina so nejzinot najbrz industriski razvoj vo istorijata.Kineskata slika za 10 godini se promeni kako na platno od milijrdi Tochaci po ulicite se videoa milijardi vozila i milijardi km avtopati izgradeni po svetski normi. Nivnata industrija vo razvojot na Kina mnogu zaostana zad Germanskata avto industrija a i celata Evropska i Ruska industrija.
Poradi seto toa Taa odlucuva da finansira vo voenata industrija za koja odsekogash bila najdobra , Samo shto za voenata industrija i proizvodstvoto na oruzhe ima edna znacajna zadaca treba vo svetot da se proizveduva shto povejce vojni za da se troshi shto povejce oruzje i da raste prodazhbata.za taa cel Nivnite takanareceni agenti na cia bea rasporedeni niz celiot svet duri i vo najmalite drzhavi.Nivnata zadaca e ednostavna da proizveduvaat revolucii i da ima krv i mrtvi i vojni. Prvo nivnite celi bea nivnite najgolemi prijateli vo prethodnite nivni proizvedeni vojni kako shto beshe Sadam Husein koj pod nivni zakrila vo osumdesetite 1980 do 1986 vodeshe vojna protiv iran. i trosheshe Americko oruzje i skapo go plajcashe so nivnata Naftena industrija. I sega kako shto starata pogovorka veli koj mozhe prvo da ti nashteti ako ne vashiot prijatel. Taka Taa vleze i ja rasturi Irak nivniot strateshki takanarecen prijatel i go obesi Sadam a posle toa nabrzo i nivniot revolucione Gadafi.
Posle toa Taa sakashe da vnese isto i vo Iran i vo Sirija samo shto tuka malku poteshko mozheshe do kraj da ja ostvari celta zatoa shto ovie dve drzhavi se strateshki povrzani so deceni so Rusija.I za taa cel ja osnivaa i platija teroristickata Islamska drzhava so nivnite najjaki ciini agenti i razuznuvaci.Koi i denes se tamu iako se mnogu oslabeni posle Ruskata intervencija.Tuka Taa ne uspea da vleze kako branitel na opozicijata zatoa shto Rusija ne dozvoli.
Posle ovie krvoprolevanja i vojni nivna cel beshe direkno na granicite na Evropa da proizvedat zharishte i Bratoubilacka vojna i toa vo Ukraina .So ovoj udar direkno gi potkopaa temelite na nivniot najgolem industriski neprijatel Evropskata Unija. posle toa odma se zavrtija kon Makedonija i pocnaa da oraat nivnite agenti ufrlija nivni instruktori zaedno so kosovskite teroristi za da ja strushat demokratski izbranata vlast i da postavat nivni slugi za da mozhat da go zadadat najgolemiot udar sprema Evropa a toa beshe Izbeglickata kriza za koja nikoj ne pomisluvashe vo pocetokot na Makedonskata kriza no vo celiot toj koshmar uspeaa preku Makedonija da ufrlat povejce od milion izbeglici vo evropa megu koi i stotici iljadi nivni plateni teroristi koi imaat za cel da ja strushat Evropskata unija ..
Dodeka Makedonija se seti deka krizata e zaradi propust na begalcite beshe mnogu docna za evropa, vejce glavninata se prefrli vnatre vo srceto na unijata.
Ova e eden mal redosled kako Taa ja razviva nivnata voena industrija prvo pravi vojni pa bara svetot da gi pomogne opozicionerite so paricni stredstva a potoa tie im prodavaat oruzhje na dvete zavojuvani strani. toa so vekovi e nivnata politika mozhete da zabelezhite i od nivnite istoriski filmovi vo vojnite so Indijancite koi gi progonuvale vo rezervati i im ufrlale teroristi da gi podpalat i im prodavale oruzje za zlato a potoa gi terale vo vojni… takvi dokazi ima vo mnogu stari kaubojski filmovi…
Se postavuva prashanje dali Makedonija i Balkanot ce uspeeat od ova scenario da se napravi nova Ukraina i golema balkanska vojna koja mozhe da prerasne i vo svetska. A znaeme deka dve svetski vojni ne gi zafatilo Nif pa nitu ovoj pat mozhe nekoj da im se priblizhi. Tie ostanuvaat odsekogash uspeshni vo ovie akcii i ostanuvaat kako spasiteli i osloboduvachi toa e nivna sposobnost za koja sepak treba da im se priznae. sekoj si napreduva onaka kako shto najdobro umee.

Please follow and like us:

Komentari

Komentari

Lascia un commento